
1. 5. 1886 so po vsej ZDA izbruhnile stavke in demonstracije za 8-urni delavnik in zajele okoli 610 000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč izredno nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden, delavnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in več, varstvo pred nesrečami pa majhno. Podjetniki so nastopali ostro proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali obljubo, da se le-te ne bodo včlanili v kakršnikoli sindikat. Podjetnike je pogosto podpirala tudi policija in širša javnost. V St. Luisu so pomožni šerifi ubili 9 ljudi med stavko, v Milwaukeeju je milica ustrelila 6 ljudi. Nato je v Chicagu na trgu Haymarket 4. 5., med anarhističnim zborovanjem, kjer so protestirali proti ravnanju s stavkajočimi, eksplodirala bomba. V eksploziji in kasnejšem streljanju je umrlo sedem policistov in štirje protestniki. Ta dogodek, znan kot Haymarketski pokol, je močno zaznamoval zgodovino delavskega gibanja.
Tri leta kasneje (julija 1889) so predstavniki socialističnih strank iz 20 držav ustanovili Drugo internacionalo, kjer so med drugim zahtevali uvedbo mednarodnega varstva delavcev, 8-urni delavnik in prepoved dela otrok, mlajših od 14 let.
1. 5. 1890 so v Evropi in Ameriki prvič praznovali 1. maj kot socialistični praznik delavskega gibanja in delavske solidarnosti. V Sloveniji so bila praznovanja v Mariboru in Ljubljani.
Seveda pa je v Evropi, predno je prišlo do uveljavitve 8-urnega delavnika, oziroma 48-urnega delovnega tedna, preteklo še kar precej časa. V Nemčiji so ga uvedli leta 1918, v Franciji pa šele leta 1936.
V Sloveniji je imel 1. maj že od konca 19. stoletja pomembno simbolno vrednost. Sicer se pred drugo svetovno vojno na Slovenskem praznik uradno ni obeleževal, obstajale pa so neuradne slovesnosti pod krinko različnih dogodkov. Prvič so na naših tleh uradno praznovali prvi maj pod nacistično oblastjo leta 1941. Po drugi svetovni vojni je bil 1. maj v socialistični Jugoslaviji še dodatno poudarjen kot praznik dela. Dela prost dan je tako od leta 1946. Praznovali so s postavljanjem mlajev, organiziranjem proslav in parad ter poudarjali pomen delavskega razreda za razvoj družbe.
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je država ohranila 1. maj kot državni praznik. V skladu z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji sta tako 1. kot 2. maj dela prosta dneva, kar poudarja pomen dela in delavskih pravic za slovensko družbo.
Slovenija ima danes zakonsko dobro urejen sistem zaščite delavcev. Temeljni predpisi vključujejo:
Delavci imajo pravico do primernega plačila, omejitve delovnega časa, varnega in zdravju neškodljivega delovnega okolja, letnega dopusta in zaščite pred diskriminacijo.
Kljub zakonski zaščiti pa praksa kaže, da so številni izzivi še vedno prisotni.
Prekarne oblike dela so v zadnjem desetletju močno porasle. Prekarno delo v Sloveniji ni omejeno le na klasične samozaposlene brez pravic, temveč da vse več ljudi dela prek pogodb civilnega prava, študentskega dela ali agencijskega zaposlovanja, brez ustreznega socialnega varstva. Še posebej ranljivi so mladi, ženske, migrantski delavci in samozaposleni. Določeni sektorji (npr. gostinstvo, gradbeništvo) pogosto beležijo kršitve glede delovnega časa, plačila nadur in pogojev dela,
Raziskava Sindikata Mladi plus, Delam, nimam za burek (2022), je pokazala, da velik delež mladih opravlja negotova dela za nizke dohodke, pogosto brez osnovne socialne varnosti, dostopa do bolniške odsotnosti ali ustrezne pokojninske osnove.
Sindikalna organiziranost upada, s čimer je težje kolektivno braniti delavske pravice.
V zadnjih letih so bile v ospredju tudi razprave o skrajšanju delovnega časa, boljšem varstvu duševnega zdravja na delovnem mestu ter usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.
Kljub deklarativno visoki zaščiti delavcev v zakonodaji so realne prakse na trgu dela pogosto problematične, kar kaže na potrebo po okrepljenih politikah za preprečevanje prekarnosti, krepitev sindikalne organiziranosti ter spodbujanje stabilnih in dostojnih oblik zaposlitve.
Praznik dela nas danes spominja, da so pravice, kot so 8-urni delavnik, prosti dnevi, varno delovno okolje in dostojno plačilo, rezultat trdega in dolgotrajnega boja. Prav tako nas opozarja, da je treba tudi v sodobnem času vztrajati pri prizadevanjih za pravičnejši trg dela, predvsem za mlade generacije in najbolj ranljive skupine.
Želiš izvedeti več o delavskih pravicah, prekarnih oblikah dela in kako se zaščititi?
Pridruži se brezplačnemu usposabljanju PREKATEC (V sklopu projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih
Usposabljanje je namenjeno mladim (15–30 let), ki želijo poznati svoje delavske in socialne pravice.
Več informacij in prijava na povezavi.
Uporabljena literatura:
Pridružite se naši skupnosti in bodite vedno na tekočem s svežimi novicami, dogodki in priložnostmi!